Objave v medijih

Humanitarno društvo StanislaV je lani ustanovil Stanislav Valentinčič iz Plav. Društvo je nastalo kot izziv in posledica njegovega dejavnega sodelovanja z Ustanovo Zdenke Gustinčič,  Fundacijo za dobro ljudi in narave v Novi Gorici. Fundacija za dobro ljudi in narave predstavlja nadaljevanje življenjskega poslanstva Zdenke Gustinčič, ki je s svojim zadnjim dejanjem – željo, da se zapuščinsko premoženje uporabi za dobrobit ljudi in narave – omogočila, da se širijo dobrota, prijateljstvo in sopomoč.

Stanislav se je že pred leti vključil v delovanje fundacije v Novi Gorici kot dejaven prostovoljec. Spoznal je vso problematiko in kakovost zapuščine Zdenke Gustinčič, ki se je začela uresničevati po njeni smrti. Odločil se je, da se podobna zgodba zgodi tudi v kanalski občini, s tem da jo bo ustanovil na svoje ime, da bo v njej dejavno sodeloval, jo oblikoval in ji sam postavi trdne temelje. S pomočjo Lilijane Reljič, ki je ustanoviteljice fundacije v Novi Gorici, je pripravil projekte in oblikoval zgodbo kot celoto. Humanitarno društvo Stanislav bo tako živelo dalje tudi po njegovi smrti in bo postalo dedič njegove zapuščine, tako materialne kot duhovne.

Humanitarno društvo StanislaV združuje ljudi, gradi prijateljstva, podpira prostovoljstvo in sopomoč, urejuje okolico za prijetno bivanje ljudi in narave.

Povezanost ljudi predstavlja temelj človekovega družbenega in osebnega razvoja že od prazgodovine naprej. Že naši predniki so dokaj hitro ugotovili, da poleg materialnih dobrin potrebujejo tudi prostor, ki omogoča druženje, podporo, razvoj ter v končni fazi tudi nego človekove notranjosti, njegove duše. Vsak izmed nas ni zgolj materialno odvisen od drugih, temveč tudi psihološko, čustveno in moralno. Sodobnemu človeku je sicer uspelo zagotoviti dovolj materialnih dobrin, ki so potrebne za fizično preživetje. Opažajo pa se kontradiktornosti med vedno večjim materialnim blagostanjem in varnostjo na eni strani ter porastom psihičnih težav in bolezni na drugi. Prenasičenost z materialnimi dobrinami očitno ni zgolj neučinkovita pri reševanju težav sodobnega življenja, temveč jih celo povzroča. Zdi se, da obstaja neko obratno sorazmerje, saj se z večanjem dostopnosti do materialnih dobrin manjšata človekova osebna sreča in občutek izpopolnjenosti. To neskladje se še bolj odraža v starosti.

Zavedati se moramo, da smo skupnost mi, množica posameznikov, ter da je raven skupnosti odvisen od ravni posameznikov. Prav tako je pomembno dejstvo, da skupnost ni sama po sebi umevna, ne obstaja sama po sebi, temveč je rezultat delovanja njenih članov. Zato od skupnosti ne moremo pričakovati koristi, če nismo sami pripravljeni vlagati vanjo. Z drugimi besedami, skupnost je treba zgraditi. Prav takšno vizijo skupnosti, sobivanja in povezanosti je zasnoval Stanislav Valentinčič s svojim humanitarnim društvom.

Vsak izmed nas že v času svojega življenja pušča pozitiven (včasih tudi negativen) pečat v okolju in številnih drugih ljudeh, v mozaik tega sveta zlagamo nujne kamenčke. Stanislav je pri tem zelo pozitivna izjema, s pogledom v prihodnost in v notranjost človeške duše. Njegovo življenje zaznamujejo predvsem človekoljubnost, predanost in dobrodelnost, ko celostno pristopa k obravnavi potreb ljudi v današnjem času.

Stanislav Valentinčič pravi: »4. junija 2020 sem postal predsednik Humanitarnega društva StanislaV, kar mi je v veselje, je pa tudi velika odgovornost. V preteklosti sem že vodil podobne ustanove, a take, kot je to društvo, še ne. Moram priznati, da mi je ta naloga pisana na kožo, saj je v neposrednem stiku z ljudmi in naravo. Vsak dan se srečujem s problemi ljudi, ki tavajo v temi in jim vladata samo še ego in dokazovanje, a ne vidijo in čutijo pravega smisla življenja. Ne znajo se ustaviti in prisluhniti sebi in začutiti sreče in veselja v sebi in soljudeh, ki jih obkrožajo. Postali smo osamljeni roboti brez duše in človečnosti. Prišel je čas, da najprej spoznamo sebe in sočloveka v stiski, da vsi skupaj najdemo rešitev, ki bo vse izpolnila in dala novo upanje za življenje. Prepozno je, ko spoznamo, da sami tavamo po tem svetu, in si predstavljamo, da smo v soju blišča in pomembnosti, ki traja toliko časa, kolikor smo v igri za pohlepom, bogastvom in dokazovanjem. Ko to mine, postanemo stranski produkt sodobne civilizacije, ki nam pokaže temno plat zemeljskega življenja v svoji pravi luči. Vse bolj opažam, da ljudem zmanjkuje smisla življenja, primanjkuje ljubezni in spoštovanja, ni sodelovanja in pomoči sočloveku … preprosto smo odtujeni. Zato polagam na srce, da razmislimo in se povežemo, da bomo s skupnimi močmi ustvarjali in se povezovali kot posamezniki in kot skupnost za naš boljši jutri.«

Cilj ustanovitve in razvijanje takšnega društva je zagotoviti urejeno, samozadostno in zdravo okolje za vse generacije in omogočiti dejavno in produktivno preživljanje prostega časa, hkrati pa povezano sobivanje in sopomoč. Društvo je namenjeno ljudem, ki radi živijo v stiku z naravo, se radi družijo, povezujejo, ustvarjajo ter živijo dejavno življenje. Namenjeno je vsem, ki imajo željo, znanje in idejo, kako ljudem in okolju ponuditi več in boljše, obenem pa tudi samo prihajati v društvo po nova znanja, vedenja ali samo na druženje in radostno preživljanje prostega časa. V nadaljevanju pa si Stanislav Valentinčič želi, da bi se na njegovem posestvu uredile možnosti tudi za bivanje dejavnih starejših ljudi.

Društvo temelji na vrednotah poštenosti, empatije, dela, prostovoljnosti, medgeneracijskega in mednarodnega povezovanja ljudi ter odgovornosti do naravnega okolja. Cilj je širitev ponudbe alternativnih storitev, ki pozitivno vplivajo na človekovo telo in njegovo notranjost – človeškega duha – ter prispevajo k osebnostni rasti ljudi. V jesenskem času bo društvo organiziralo predavanja z zunanjimi sodelavci o negi bolnika na domu, za vse, ki se srečujejo z oskrbo slabše pokretnih ljudi. Seveda če bodo to razmere (epidemija) dopuščale.

Prvi korak, ki ga je naredil Stanislav Valentinčič, je poseben izziv za okolje v kanalski občini in za vse nas. Dal nam je zahtevno nalogo, a tudi odlične možnosti in priložnost zase in za vse nas. Vsak izmed nas nosi v sebi bogastvo, ki ga lahko podari, pa naj bo to čas, srčnost, denar, višek, znanje, druženje … Nadaljujmo te začete korake.

​

Humanitarno društvo StanislaV

          

        

​

​