Letos globalni dan ekološkega dolga nastopil nekaj dni kasneje
24UR.COM
Anja Kralj / 02.08.2023
Obeležujemo globalni dan ekološkega dolga. To pomeni, da odslej živimo na 'rezervo'. Porabili smo namreč vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu, zato bomo do konca leta živeli v t. i. ekološkem dolgu.
Ekološki dolg označuje dan, ko človeško povpraševanje po naravnih virih in ekosistemskih storitvah preseže obnovitveno sposobnost Zemlje, ali z drugimi besedami dan, ko je človeštvo porabilo vse biološke vire, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu. Globalni dan ekološkega dolga letos obeležujemo 2. avgusta.
Dan okoljskega dolga izračunamo tako, da delimo ekološki odtis ljudi z biološkimi viri planeta in to pomnožimo z dnevi v letu. Potem pa dobimo dan, ko porabimo vse vire, ki so nam na voljo v letu dni. FOTO: Shutterstock
Čeprav ta dan vsako leto praviloma nastopi prej, se je letos nekoliko zamaknil. Lani smo ga namreč obeležili 27. julija. Smo torej dosegli napredek? Kot pojasnjuje znanstvenik Alessandro Galli, strokovnjak iz organizacije Global Footprint Network, ki je tudi ustvarila globalni kalkulator ekološkega odtisa, je pomembno, da na to pogledamo v kontekstu najmanj petih desetletji. Dan ekološkega dolga smo namreč začeli beležiti v 70. letih.
Pretekli dnevi ekološkega dolga
Takrat smo ga dosegli šele decembra, v 80. letih novembra, ta dan pa je od takrat vsako leto nastopil prej, zdaj pa smo prišli do točke, ko ga od leta 2000 vedno zabeležimo okoli avgusta: "Zgodovinsko se torej naša poraba virov povečuje, če pa gledamo ta trenutek, razpon zadnjega leta, pa smo dosegli določen napredek," meni. A kot izpostavlja, je napredek na tem področju praviloma posledica kriz. Največje izboljšanje je namreč, kot spomni, nastopilo v času pandemije. Kot poudarja, počasi zmanjšujemo hitrost porabe virov, a ta še vedno narašča.
Kot poudarjajo tudi pri Inštitutu za zdravje in okolje (IZO), se je v zadnjih petih letih trend ekološkega dolga nekoliko izravnal, vendar je izziv natančno določiti, v kolikšni meri je to posledica gospodarske upočasnitve in kolikšen del je rezultat namernih prizadevanj za dekarbonizacijo.
Podnebne spremembe FOTO: AP
Kljub temu pa je povečanje zamika dneva ekološkega dolga še vedno prepočasno in premalo ambiciozno glede na izzive, s katerimi se soočamo, izpostavljajo: "Da bi namreč dosegli cilj Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) Združenih narodov o zmanjšanju emisij ogljika za 43 odstotkov po vsem svetu do leta 2030 v primerjavi z letom 2010, bi bilo treba dan ekološkega dolga v naslednjih sedmih letih vsako leto zamakniti za 19 dni, opozarjajo. To pa zahteva odločne ukrepe in sodelovanje na globalni ravni, s katerimi bi omejili svoj negativen vpliv na okolje ter ustvarili bolj trajnostno prihodnost za naslednje generacije.".
Zakaj v Sloveniji in ostalih državah EU ta nastopi toliko prej? Letos smo ga v Sloveniji obeležili 18. aprila. Kot je pojasnil Galli, smo v EU in Sloveniji med bogatejšimi državami sveta: "Žal je precej visoka korelacija med višino naših prihodkov in med tem, koliko potrošimo. Več potrošnje namreč pomeni večje breme za planet. Zato pa ima večina držav z visokimi prihodki precej visok ekološki odtis," je pojasnil.
Kaj sploh pomeni ekološki odtis?
Kot je ponazoril Galli, je ekološki odtis pravzaprav neke vrste bilanca. Na eni strani formule imamo biološke vire, ki so nam na voljo na planetu, na drugi strani pa povpraševanje po teh virih. In ko primerjamo te dve strani, se izkaže nesorazmerje med njima.
Dan okoljskega dolga izračunamo tako, da delimo ekološki odtis ljudi z biološkimi viri planeta in to pomnožimo z dnevi v letu. Potem pa dobimo dan, ko porabimo vse vire, ki so nam na voljo v letu dni, pojasnjuje. Pri izračunu ekološkega odtisa med drugim upoštevajo prehranske vire, dobrine in storitve, ki jih uporabljamo vsak dan (oblačila, les), uporabo naravnih območij in površino gozda, ki bi ga potrebovali, da bi porabil CO2, ki ga 'pridelamo.'
https://www.caszazemljo.si/trajnostno/najmocnejse-trajnostno-orodje-ki-ga-imamo-vsi-je-vilica.html
O tem, kako izračunate svoj okoljski odtis in kako ga lahko znižate, pa smo že pisali. Preverite nekaj konkretnih nasvetov. Pogovor z Gallijem je potekal v Impact Hubu Ljubljana, prostoru za co-working, ki združuje impact podjetnike, ki želijo imeti s svojim delom pozitiven vpliv na naš planet in družbo, eden od soustanoviteljev pa je tudi Inštitut za zdravje in okolje.