Kmetijstvo HDS
Društvo Stanislav ponuja posebno obliko svetovanja, usmerjeno v krepitev nacionalnega kmetijstva. Njihovi strokovnjaki svoje strokovno znanje in ideje združujejo s cilji HDS za spodbujanje in urejanje rasti kmetijstva, ter pomagajo zagotoviti blaginjo in varnost prebivalcem.
Kmetijstvo
Urejanje kmetijstva v tem stoletju je nujno, da bi lahko zagotavljalo ustrezno količino in kakovost hrane za rastoče prebivalstvo, hkrati pa ohranjalo okolje in trajnostnost kmetijstva.
Nekateri ključni ukrepi za urejanje kmetijstva v tem stoletju so:
-
Povečanje učinkovitosti pridelave. To je mogoče doseči z uporabo inovativnih tehnologij in praks, kot so precizno kmetijstvo, rekultiviranje zemljišč in obnovljivi vir energije.
-
Zmanjšanje okoljskih vplivov kmetijstva. To je mogoče doseči z zmanjšanjem uporabe pesticidov in gnojil, zmanjšanjem izpustov toplogrednih plinov in ohranjanjem biotske raznovrstnosti.
-
Postopen prehod na trajnostno kmetijstvo. To je oblika kmetijstva, ki zagotavlja pridelke in izdelke, ki so prijazni do okolja in podpirajo zdravje ljudi.
Nekateri specifični ukrepi, ki jih je mogoče sprejeti za uresničitev teh ciljev, so:
-
Podpora razvoju in uvajanje inovativnih tehnologij in praks v kmetijstvu.
-
Usposabljanje kmetov za trajnostne kmetijske prakse.
-
Vzpostavitev sistemov za spremljanje in nadzor okoljskih vplivov kmetijstva.
-
Spodbujanje ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti na kmetijah.
-
Spodbujanje prehoda na trajnostno kmetijstvo z ukrepi, kot so subvencije in davčne olajšave.
Urejanje kmetijstva v tem stoletju je zahteven, a nujen izziv. Z ustreznimi ukrepi lahko zagotovimo, da bo kmetijstvo lahko izpolnilo svoje poslanstvo, hkrati pa bo varovalo okolje in bo trajnostno.
Tukaj je nekaj dodatnih predlogov za urejanje kmetijstva v tem stoletju:
-
Večja vključenost kmetov v odločanje o politiki kmetijstva.
-
Spodbujanje razvoja lokalnih in sezonskih pridelkov.
-
Večja podpora kmetijskim skupnostim in kmetijskim organizacijam.
-
Spodbujanje ozaveščanja o pomembnosti kmetijstva.
Ti predlogi bi lahko pripomogli k ustvarjanju bolj trajnostnega in pravičnega kmetijstva, ki bi zagotavljalo hrano za vse in ohranjalo okolje.
Urejanje kmetijstva
Urejanje kmetijstva v tem stoletju je zahtevna naloga, saj se soočamo z več izzivi, kot so podnebne spremembe, prehranski izzivi in socialno-ekonomski dejavniki. Kljub temu pa obstaja nekaj ključnih področij, na katerih bi morali delovati, da bi zagotovili trajnostno in odporno kmetijstvo v prihodnosti.
1. Prehod na okolju prijazno kmetijstvo
Eden ključnih izzivov, s katerimi se sooča kmetijstvo, je podnebne spremembe. Kmetijstvo je namreč eden največjih dejavnikov, ki prispevajo k podnebnim spremembam, saj je odgovorno za približno 10 % svetovnih emisij toplogrednih plinov.
Da bi zmanjšali vpliv kmetijstva na okolje, moramo preiti na okolju prijaznejše kmetijske prakse. To vključuje zmanjšanje uporabe umetnih gnojil in pesticidov, izboljšanje učinkovitosti vodne rabe in spodbujanje trajnostnega kmetijstva.
2. Odgovor na prehranski izziv
Svetovna populacija se povečuje in do leta 2050 naj bi dosegla 10,4 milijarde ljudi. To predstavlja velik izziv za kmetijstvo, saj bomo morali pridelati več hrane, da bomo lahko prehranili vse ljudi.
Da bi odgovorili na prehranski izziv, moramo povečati pridelek na hektar. To lahko dosežemo z izboljšanjem semen, gnojil in pesticidov ter z uvedbo novih kmetijskih praks, kot je vertikalno kmetijstvo.
3. Zmanjšanje revščine na podeželju
Kmetijstvo je še vedno pomemben vir dohodka za veliko ljudi na podeželju. Vendar pa se kmetje pogosto soočajo z izzivi, kot so nizke cene kmetijskih pridelkov, konkurenca iz tujine in slaba infrastruktura.
Da bi zmanjšali revščino na podeželju, moramo izboljšati možnosti kmetov. To lahko dosežemo z razvojem novih kmetijskih tehnologij, zagotavljanjem boljšega dostopa do trga in spodbujanjem razvoja podeželskih območij.
4. Ohranitev kulturne dediščine
Kmetijstvo je pomemben del kulturne dediščine številnih držav. Vendar pa se kmetijstvo pogosto sooča s izzivi, kot so urbanizacija, industrializacija in globalizacija.
Da bi ohranili kulturno dediščino kmetijstva, moramo zaščititi kmetijske dejavnosti, ki so pomembne za kulturo določene regije. To lahko dosežemo z ukrepi, kot so zaščita kulturne dediščine, spodbujanje razvoja kmetijskega turizma in ohranjanje tradicionalnih kmetijskih praks.
5. Povečanje socialne pravičnosti
Kmetijstvo je pomemben del gospodarstva številnih držav. Vendar pa se kmetje pogosto soočajo z izzivi, kot so nizki dohodki, slabi delovni pogoji in diskriminacija.
Da bi povečali socialno pravičnost v kmetijstvu, moramo izboljšati položaj kmetov. To lahko dosežemo z ukrepi, kot so zaščita delavskih pravic, spodbujanje razvoja socialnih programov za kmete in zagotovitev enakih možnosti za vse kmete, ne glede na spol, raso ali narodnost.
Urejanje kmetijstva v tem stoletju je zahteven, vendar nujen izziv. Če bomo uspeli nasloviti zgoraj navedene izzive, bomo lahko zagotovili trajnostno in odporno kmetijstvo, ki bo sposobno prehraniti svetovno populacijo in hkrati ohranjati okolje in socialno pravičnost.
Ukrepi za ureditev kmetijstva
Urejanje kmetijstva v tem stoletju je nujno, da bi lahko zagotovili trajnostno proizvodnjo hrane in drugih kmetijskih izdelkov. Kmetijstvo je namreč eden od glavnih dejavnikov vpliva na okolje in podnebje, zato je treba ukrepe za njegovo ureditev usmeriti v naslednje cilje:
-
Zmanjšanje vpliva na okolje: Kmetijstvo je odgovorno za približno 14 % svetovnih emisij toplogrednih plinov, 24 % izgube biotske raznovrstnosti in 70 % onesnaževanja vode. Zato je treba ukrepe za ureditev kmetijstva usmeriti v zmanjšanje teh vplivov. To lahko dosežemo z uvajanjem inovativnih kmetijskih praks, kot so:
-
Sustainable intensification: To je pristop, ki zmanjšuje vplive kmetijstva na okolje, hkrati pa ohranja ali celo povečuje pridelke.
-
Regenerative agriculture: To je pristop, ki spodbuja naravno obnovo tal in biotske raznovrstnosti.
-
Agroecology: To je pristop, ki temelji na sodelovanju med kmetijskimi pridelki, živalmi in okoljem.
-
-
Zagotovitev trajnostne proizvodnje hrane: Svetovno prebivalstvo se bo do leta 2050 povečalo na 10,4 milijarde, zato bo treba zagotoviti trajnostno proizvodnjo hrane za vse. To lahko dosežemo z uvajanjem bolj učinkovitih kmetijskih praks, kot so:
-
Intenzivna rejska praksa: To je pristop, ki zmanjšuje potrebe po zemlji in vodi.
-
Biološka pridelava: To je pristop, ki ne uporablja kemičnih gnojil ali pesticidov.
-
Permakultura: To je pristop, ki ustvarja trajnostne kmetijske sisteme, ki so odporni na podnebne spremembe.
-
-
Zagotovitev pravičnosti za kmete: Kmetijstvo je pomemben vir dohodka in zaposlovanja za milijone ljudi po vsem svetu. Zato je treba ukrepe za ureditev kmetijstva usmeriti v zagotovitev pravičnosti za kmete. To lahko dosežemo z uvajanjem politik, ki:
-
**Podpirajo kmete pri prehodu na trajnostne kmetijske prakse.
-
**Zagotavljajo dostopne trge za kmetijske izdelke.
-
**Zmanjšujejo tveganja, povezana s kmetijstvom.
-
Ukrepi za ureditev kmetijstva v tem stoletju bodo zahtevali sodelovanje vseh deležnikov, vključno z vladami, kmeti, raziskovalci in civilno družbo. S skupnimi močmi lahko zagotovimo, da bo kmetijstvo trajnostno in pravično tudi v prihodnje.
Tukaj je nekaj konkretnih predlogov za ukrepe za ureditev kmetijstva v Sloveniji:
-
**Uvedba ukrepov za spodbujanje trajnostnih kmetijskih praks, kot so subvencije za uporabo ekoloških gnojil in pesticidov, podpora za uvajanje inovativnih kmetijskih tehnologij in izobraževanje kmetov o trajnostnih kmetijskih praksah.
-
**Izboljšanje dostopa kmetov do trga, zlasti za ekološke kmetijske izdelke.
-
**Zmanjšanje tveganj za kmete, zlasti z zavarovanjem pridelkov in živali.
S temi ukrepi lahko Slovenija prispeva k trajnostnemu razvoju kmetijstva v Evropi in po svetu.
