Svetovne novice - zdravje
Podatki so pridobljeni iz svetovnih organizacij, ki delajo na področju zdravja
Ker HDS nima strokovnjakov, ki delujejo na področju zdravja, ta strokovna dognanja pridobiva iz uglednih institucij na tem področju v svetu. Pripravljamo tudi naše projekte na tem področju za Slovenijo in širšo okolico. Dajemo pa tudi možnost vsem, ki bi radi z nami sodelovali in pripomogli k reševanju tega perečega problema za svet in človeštvo.
Vemo, kaj nas čaka do konca tega stoletja, a brez skupnih naporov in spremembe mišljenja ter nesmiselnega pohlepa se bo človeštvo do konca tega stoletja zmanjšalo za 60 %.
Razmislite in se nam pridružite. Še je čas za preživetje nas in naših zanamcev.
VSE OBJAVE - KAZALO
-
Ko vam podnebje zleze pod kožo
NASA
NASA: 15. maj 2023
Avtor: Alan Buis,
Nasin Laboratorij za reaktivni pogon
HDS/SV: 22. maj 2023
Ko vam podnebje zleze pod kožo
Presenetljivi načini, kako lahko podnebne spremembe vplivajo na vaše zdravje
Primeri lymske borelioze, krvno prenosljive bolezni, ki jo klopi prenašajo na ljudi, naraščajo po vsem svetu. Znanstveniki verjamejo, da k temu prispevajo podnebne spremembe. Zasluge: Pixabay
Na kratko
Od bolezni, ki jih prenašajo žuželke, do sezonskih alergij in »superbakterij«, nam podnebne spremembe dobesedno zlezejo pod kožo in vplivajo na naše zdravje na pogosto presenetljive načine.
Drugi v nizu o manj znanih vplivih podnebnih sprememb.
Če bi Zemlja prišla z opozorilno nalepko, kot je tista, ki jo generalni kirurg nalepi na škatlice cigaret, bi lahko pisalo nekaj takega:
"Opozorilo: Podnebne spremembe prispevajo k številnim dobro znanim pojavom, ki negativno vplivajo na zdravje ljudi, vključno s toplotnim stresom, ekstremnimi dogodki, negotovo hrano in slabo kakovostjo zraka."
Seveda vsi vplivi podnebnih sprememb na zdravje niso tako očitni ali dramatični kot ti primeri. Nekateri so subtilnejši, dobesedno se skrivajo pod našo kožo. Tukaj je nekaj.
Pred industrijsko revolucijo so človeška potovanja le malo vplivala na zemeljsko podnebje. To se je spremenilo, ko smo začeli kuriti fosilna goriva za pogon vlakov, čolnov, avtomobilov, tovornjakov in letal. Danes promet ustvari približno četrtino svetovnih emisij ogljikovega dioksida, takoj za sektorjem električne energije.
Odkljukano
Primeri lymske borelioze so v porastu v Združenih državah in drugih delih sveta, znanstveniki pa menijo, da k temu prispevajo podnebne spremembe. Lymska borelioza je krvno prenosljiva bolezen, ki jo na človeka prenašajo klopi. Najdemo ga na vseh celinah razen na Antarktiki, vendar je najbolj razširjen v delih Severne Amerike, Evrope in Azije. Bolezen povzroča glavobole, vročino, utrujenost in kožne izpuščaje. Če se ne zdravi, lahko prizadene srce, sklepe in centralni živčni sistem. Ameriški center za nadzor in preprečevanje bolezni vsako leto uradno poroča o približno 30.000 primerih borelioze.
Ti zemljevidi prikazujejo povprečno tveganje za nastanek klopov, ki prenašajo boreliozo, v osrednji in vzhodni Kanadi; tveganje je neposredno povezano s številom odraslih jelenov klopov na kvadratni kilometer. Najvišje vrednosti tveganja (temno rdeče) so se močno razširile na južni polovici zemljevida 2015. Raziskovalci so določili, kje so se klopi naselili, tako da so združili terenske podatke o nadzoru klopov iz prejšnjih raziskav, satelitske podatke Nase in temperaturne podatke iz meteoroloških postaj. Zasluge: slike NASA Earth Observatory Lauren Dauphin z uporabo podatkov Kotchi, Serge et al. (2021)
Raziskovalci so pred kratkim ugotovili , da se tveganje za boreliozo širi proti severu Kanade. To se dogaja, ko se globalne temperature segrevajo in območja postajajo bolj primerna za bivanje klopov. Znanstveniki so združili NASA-ine satelitske podatke s terenskimi podatki o nadzoru klopov in podatki vremenskih postaj, da bi napovedali habitate, primerne za jelenje klope.
Prejšnje raziskave so pokazale, kako lahko satelitski podatki NASA/US Geological Survey Landsat pomagajo napovedati tveganje za boreliozo na območjih z visoko izpostavljenostjo. Znanstveniki iz Nasinega raziskovalnega centra Ames in New York Medical College so združili posnetke Landsat s tehnologijo geografskega informacijskega sistema, ki pomaga upravljati, analizirati in vizualizirati geografske podatke. Ugotovili so, da imajo stanovanjska območja, pokrita z rastlinami in drevesi, ki se nahajajo v bližini gozdov, večje tveganje za prenos borelioze.
Mosquito Miseries
Komarji lahko na ljudi prenašajo smrtonosne bolezni, kot so malarija, denga, zika, virus Zahodnega Nila in čikungunja. S segrevanjem podnebja se razširjenost nekaterih bolezni, ki jih prenašajo komarji, širi.
Študija iz leta 2014 v reviji Science je pokazala, da spreminjajoče se podnebne razmere komarjem omogočajo selitev na višje nadmorske višine in zemljepisne širine. S podnebjem povezane suše in ekstremni vremenski pojavi ustvarjajo nova gnezdišča komarjev. Višje temperature prav tako omogočajo, da se komarji razmnožujejo hitreje in dlje časa.
Znanstveniki uporabljajo NASA-ine satelitske podatke za spremljanje zdravja vegetacije, padavin in temperatur ter spremljanje okoljskih razmer, ki so ugodne za komarje. To jim omogoča, da predvidijo, kje se lahko komarji razmnožujejo in širijo bolezen.
Spreminjajoče se podnebne razmere omogočajo komarjem, ki prenašajo bolezni, da razširijo svoj doseg po vsem svetu. V perujski Amazonki znanstveniki razvijajo sistem, ki uporablja Nasine satelitske in druge podatke za pomoč pri napovedovanju izbruhov malarije na ravni gospodinjstev mesece vnaprej in preprečevanju njihovega pojava. Zasluge: Nasin Goddard Space Flight Center/Joy Ng
Kot so poročali leta 2017, so raziskovalci, ki jih financira NASA, sodelovali s perujsko vlado, da bi pomagali napovedati in preprečiti izbruhe malarije. Uporabili so Land Data Assimilation System (LDAS), prizadevanje za modeliranje kopnega in površja, ki ga podpirajo NASA in druge organizacije, ki zagotavlja podatke in analize o dežju in snegu, temperaturi, vlažnosti tal in vegetaciji. LDAS je raziskovalcem pomagal ugotoviti, kje se bodo verjetno oblikovala območja za razmnoževanje komarjev.
Nič za kihanje
Zdi se, da podnebne spremembe poslabšajo sezonske alergije.
Ameriški center za nadzor in preprečevanje bolezni ocenjuje, da 24 milijonov Američanov trpi za senenim nahodom, približno 10 milijonov pa za astmo. Vsako leto plevel, trave in drevesa sprostijo ogromne količine drobnih spor cvetnega prahu v zrak, da se rastline lahko razmnožujejo. Ta cvetni prah pride v naše oči, ušesa, nos in grlo, zaradi česar mnogi kihamo in nas srbi, dihanje pa lahko oteži predvsem astmatikom.
Zdi se, da podnebne spremembe poslabšajo sezonske alergije. Višje temperature in povišane ravni ogljikovega dioksida povečujejo količino cvetnega prahu v zraku in povzročajo daljše sezone alergij. Zasluge: Pixabay
Višje temperature in povečane ravni ogljikovega dioksida povzročajo, da rastline vsako leto prej cvetijo in proizvajajo cvetni prah dlje. To vodi v več cvetnega prahu v zraku in daljšo sezono alergij. Študija iz leta 2012 je pokazala, da se lahko zaradi daljših rastnih dob do leta 2040 ravni cvetnega prahu v ZDA več kot podvojijo.
Ekipa pod vodstvom Univerze v Marylandu je raziskala , kako so spremembe v času prihoda pomladi vplivale na hospitalizacije za astmo. Za določitev prihoda pomladi so uporabili indeks normalizirane razlike v vegetaciji , ki izhaja iz satelitskih opazovanj NASA, s prikazom relativne "zelenosti" vegetacije. Zgodnji začetek pomladi (10 dni prej) je bil povezan s 17-odstotnim povečanjem števila hospitalizacij zaradi astme v Marylandu od leta 2001 do 2012.
Zombie Superbugs
»Superbakterije« so virusi in bakterije, imuni na antibiotike in protivirusna zdravila. So nočna mora za mikrobiologe in zdravnike, predvsem pa za bolnike, okužene z njimi.
Velik del aljaške tundre pokrivajo zmrznjena tla, imenovana permafrost. Poligonske oblike v snegu so znak, da se ta permafrost tali. Znanstveniki so zaskrbljeni, da bi lahko taljenje arktičnega permafrosta ponovno vneslo bolezni zaradi starodavnih virusov, mikrobov in bakterij, ki bi lahko bile odporne na antibiotike, in bi lahko zamenjale genetski material s sodobnimi bakterijami, kar bi ustvarilo "superbakterije", ki bi lahko ogrozile zdravje ljudi. Zasluge: NASA/JPL-Caltech/Charles Miller
Ker se naš planet segreva, so znanstveniki zaskrbljeni, da bi lahko taljenje zamrznjenih arktičnih tal (permafrosta) ponovno povzročilo bolezni starodavnih mikroorganizmov, ki so bili milijon let ali dlje zaprti v zamrznjenem, mirujočem stanju. En gram permafrostne zemlje lahko vsebuje na tisoče mikrobnih vrst. Nekateri od teh virusov, mikrobov in bakterij so lahko odporni na antibiotike. Znanstveniki so zaskrbljeni, da bi organizmi permafrosta, odporni na antibiotike, lahko zamenjali genetski material s sodobnimi bakterijami in tako ustvarili superbakterije.
Nedavne raziskave, ki jih je vodila NASA, so popisale te potencialne nevarnosti. Študija, ki jo je vodil Kimberley Miner iz Nasinega laboratorija za reaktivni pogon, je preučevala biološke, kemične in radioaktivne materiale, shranjene v ledu, snegu in permafrostu. Raziskovalci so ugotovili, da bi ponovna uvedba starodavnih mikroorganizmov nazaj v arktično okolje lahko porušila ekosisteme, ubila divje živali in ogrozila zdravje ljudi.
Študije kažejo, da se lahko približno dve tretjini permafrosta v bližini arktičnega kopnega odmrzneta do leta 2100. Več kot tri milijone ljudi živi na permafrostu v visokih severnih zemljepisnih širinah, arktična trgovina, pridobivanje virov, turizem in prebivalstvo pa naraščajo. To povečuje tveganje, da so ljudje lahko izpostavljeni nastajajočim nevarnostim in jih nato prevažajo po vsem svetu.