top of page

Varstvo okolja in ohranjevanje narave

Public·10 Skupina

Ekološka tesnoba, žalost, solastagija: 'Na trenutke nisem mogla vstati iz postelje'


24UR.com

Anja Kralj / 02.07.2023


Jennifer Newal je bila dolga leta okoljska znanstvenica. Raziskovala je taljenje ledenikov in spreminjanje morske gladine. Nekega dne pa je začela dvomiti o tem, kaj počne. "Posvetilo se mi je, da nemudoma potrebujemo ukrepe, da potrebujemo aktivno spremembo." Izgubila je voljo za preučevanje posledic podnebnih sprememb in se osredotočila na ukrepe, ki jih potrebujemo za boj s podnebno krizo. A breme izziva je bilo pretežko. Jennifer je ena od oseb, ki trpi za 'eko tesnobo', kroničnim občutkom nemoči in strahu pred pogubnimi podnebnimi posledicami.

"To sem čutila kot depresijo in kot tesnobo," Jennifer Newal opisuje za BBC. "Na trenutke sem se počutila povsem paralizirano, včasih nisem mogla vstati iz postelje. Doživljala sem 'ekožalovanje'." 33-letna Jennifer se je tedaj odločila, da ne bo imela otrok:"Ne morem imeti otrok, ker to ni dobro niti za planet, hkrati pa bi se počutila krivo, če bi rodila otroka v ta svet." Po tem, ko se ji je stanje slabšalo, se je začela ukvarjati z gorskim kolesarjenjem in kot pravi, se ji zdi, da ji preživljanje časa v naravi pomaga. Kot pravi, je zdaj sprejela, da se bo podnebna kriza le še poglobila, a se je naučila, da ne čuti osebne krivde za položaj, v katerem se je znašel svet.

Leta 2021 je predavateljica, psihoterapevtka in raziskovalka na univerzi Bath Caroline Hickman s sodelavci preučila podatke 10.000 mladih, starih od 16 do 25 let, ki živijo v 10 različnih državah. Približno polovica tistih, ki so sodelovali v raziskavi, je poročala, da se počutijo žalostne, zaskrbljene, jezne, nemočne, nemočne ali krive zaradi podnebnih sprememb, piše BBC. Študija, objavljena v reviji Lancet Planetary Health, je pokazala, da so bile grožnje, s katerimi se soočajo v različnih državah, različne, vendar so si bile stopnje tesnobe podobne. "Več kot polovica vprašanih meni, da je človeštvo obsojeno na propad," je posvarila Hickmanova.


Ali veste, kaj pomeni solastalgija?


Kot pojasnjujejo na spletni strani slovenskega inštituta za javno zdravje NIJZ, se v zvezi s podnebnimi spremembami pojavlja novejša beseda solastalgija, sestavljena iz kombinacije latinske besede sōlācium (tolažba, preneseno: blažilo, zatočišče) in grškega korena -algia (bolečina, trpljenje, žalost), ki opisuje obliko čustvene ali bivanjske stiske, ki jo povzroči sprememba okolja, ki ni več podobno domačemu okolju, ki so ga prebivalci poznali in imeli radi. Manjka jim tolažba ali udobje iz njihovega doma, hrepenijo po tem, da bi bilo domače okolje takšno, kot je bilo prej. Solastalgija se nanaša tako na preživeto izkušnjo kot na strah, kaj se bo zgodilo v prihodnosti – tudi na strah pred podnebnimi spremembami, ki bodo vplivale na življenje nas samih ter naših otrok in vnukov. V zvezi s tem nastajajo še drugi pojmi, npr. ekološka žalost in ekološka tesnoba – ekoanksioznost.


Solastalgija se nanaša tako na preživeto izkušnjo kot na strah, kaj se bo zgodilo v prihodnosti – tudi na strah pred podnebnimi spremembami, ki bodo vplivale na življenje nas samih ter naših otrok in vnukov. V zvezi s tem nastajajo še drugi pojmi, npr. ekološka žalost in ekološka tesnoba – ekoanksioznost.FOTO: Dreamstime


 

Svetovna zdravstvena organizacija in medvladni odbor za podnebne spremembe v svojem zadnjem poročilu med opaženimi in predvidenimi vplivi ter tveganji zaradi podnebnih sprememb opozarjata tudi na izzive na področju duševnega zdravja, izpostavljajo na NIJZ.

Podnebne spremembe vplivajo na pojav duševnih težav in motenj prek nevarnosti, nesreč in globalnih okoljskih groženj ter družbenoekonomskih sprememb, povezanih s podnebnimi spremembami (ekstremne vročine, poplave, nevihte, dvig morske gladine, suše, požari v naravi, krčenje gozdov, spremembe rabe zemljišč, izgube biotske raznovrstnosti, onesnaževanje oceanov, prisilne migracije ...).


Od okoljskih poti izpostavljenosti vročinski valovi poleti najbolj neposredno vplivajo na povečano umrljivost in obolevnost. Osebe s težavami z duševnim zdravjem so še posebej ranljiva populacija, na to pa vplivata dva dejavnika. Prvi je, da te osebe težje poskrbijo zase (za ustrezno ukrepanje/vedenje). Drugi dejavnik pa, da nekatera psihotropna zdravila znižajo fiziološki odgovor telesa na povišano zunanjo temperaturo z delovanjem na termoregulacijske mehanizme in je prilagajanje telesa na povišane zunanje temperature omejeno.


Vplive dodatno okrepijo dejavniki ranljivosti in neenakosti s področja zdravja (kronične bolezni, invalidnost, že obstoječe duševne težave in motnje), demografski dejavniki (starost, spol, etnična pripadnost), geografski dejavniki (oddaljene skupnosti, območja s pomanjkanjem vode, območja z večjo možnostjo za ekstremne vremenske pojave), družbeno-ekonomski in družbeno-politični dejavniki (revščina, negotovost v zvezi z možnostjo za stanovanje in delo, politična nestabilnost, diskriminirane skupine).


Posledice navedenih dejavnikov so neugodni vplivi na duševno zdravje in psihosocialni vplivi. Pojavljajo ali krepijo se različna stanja ali vplivi na duševno zdravje, kot so stres, anksioznost, depresija, samomorilno vedenje, nemoč, strah in žalost, uživanje alkohola in drugih škodljivih substanc, napeti odnosi v družbi, celo odločitve pri nekaterih mladih, da nimajo svojih otrok, opozarjajo na NIJZ: "V kolikšni meri se bodo podnebne spremembe nadaljevale, je odvisno od nas. Na razpolago imamo dve orodji: blaženje (ukrepi za zmanjšanje nastajanja podnebnih sprememb – npr. zmanjševanje izpustov povzročiteljev podnebnih sprememb – toplogrednih plinov) in prilagajanje (ukrepi za zmanjšanje učinkov podnebnih sprememb, npr. ustrezno obnašanje, zaščita pred nalezljivimi boleznimi, izolacija bivalnih prostorov, protipoplavna zaščita ...)."


Humanitarno društvo StanislaV
STANISLAV VALENTINČIČ

About

Dobrodošli v skupini! Lahko se povežete z drugimi člani, pre...
bottom of page