top of page

Varstvo okolja in ohranjevanje narave

Public·10 Skupina

Vlada občinam namenila skoraj 2,5 milijona evrov. V pomoč lokalnim skupnostim 40 novih vozil.


G. K., A. P. J.

28. julij 2023 ob 13.31 Zadnji poseg: 28. julij 2023 ob 19.50 Ljubljana - MMC RTV SLO, Radio Prvi, STA


Krovci in steklarji imajo polne roke dela


Vlada je za povračilo stroškov intervencij po neurjih 12. in 13. julija 91 občinam namenila skoraj 2,5 milijona evrov. Slovenija je ob tem kupila 40 vozil za čiščenje, prevoz in gašenje, ki bodo namenjena za odpravo posledic vremenskih nevšečnosti.


Odpravljanje škode neurja na Goričkem. Foto: BoBo

 

Občine na prizadetem območju so izčrpale sredstva občinskih proračunov, namenjenih za zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč v skladu 37. členom zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, so pojasnili na vladi.


Vlada je zato sprejela sklep, da se ministrstvu za obrambo oziroma Upravi RS za zaščito in reševanje iz splošne proračunske rezervacije zagotovijo sredstva v znesku 2.391.191 evrov za pokritje intervencijskih stroškov občinam.


Vlada je tudi odločila, da se gasilskim enotam, ki so sodelovale pri izvajanju intervencijskih dejavnostih v prizadetih občinah, v katerih ne izvajajo javne gasilske službe, povrnejo upravičeni stroški intervencij. Sredstva se zagotovijo iz splošne proračunske rezervacije v višini 40.883 evrov.


Ministrstvu za obrambo oziroma upravi za zaščito in reševanje je vlada naložila, da na podlagi podanih zahtevkov prizadetih občin izplača povračilo stroškov intervencije občinam, ki jih izkažejo z verodostojnimi listinami, vendar ne več, kot je ocenjena vrednost za posamezno občino. Ministrstvo za obrambo oziroma uprava za zaščito in reševanje bo gasilskim enotam zagotovila sredstva na podlagi razdelilnika, ki ga posredujejo občine, v katerih so gasilske enote sodelovale v intervenciji, pri čemer skupni znesek ne sme presegati ocenjene vrednosti, so sporočili z vlade.


190 občin bo potrebovalo finančno pomoč


Neurja so divjala na ozemlju praktično vse Slovenije, skorajda ni občine, ki ne bi poročala o škodi ali odpravljala posledic neurij. Več kot 190 občin pa je zanesljivo takšnih, ki bodo potrebovale tudi finančno pomoč, je v izjavi za medije v Rojah dejal državni sekretar na ministrstvu za obrambo Rudi Medved. Ta je julijska neurja označil za "eno najhujših naravnih katastrof v novejši zgodovini države".


V neurjih, ki so divjala 12. in 13. julija v Pomurju, na Štajerskem, Koroškem, tudi v Posavju in Cerkljanskem, je intervencijske stroške prijavilo 90 občin. "Gre za stroške reševanja življenja, imetja, infrastrukture, torej ne gre še za odpravljanje posledic," je pojasnil Medved. Teh je za 2,5 milijona evrov, o njih pa bo na popoldanski dopisni seji odločala vlada.


Občine bodo ta sredstva dobile v avgustu, kar pomeni, da bodo imele pokrite vse stroške intervencij, še preden bodo prišli računi, je pojasnil v. d. generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin. Pojasnil je tudi, da je 12. in 13. julija uprava zaznala 2417 dogodkov, na katerih je sodelovalo 420 gasilskih enot, več kot 3100 gasilcev oz. skupaj več kot 3500 pripadnikov zaščite in reševanja. Poškodovanih je bilo več kot 2000 stanovanjskih objektov, 11 šol in vrtcev, 20 drugih javnih ustanov in 100 gospodarskih objektov.


Pomoč bo pravočasna, pravi v. d. generalnega direktorja uprave za zaščito in reševanje Leon Behin: "Če bo šlo tako kot ob majskih naravnih nesrečah, bodo občine denar dobile že v avgustu, kar pomeni, da bodo imele pokrite kompletne stroške, še preden bodo prišli računi za zadeve, ki so se zgodile v juliju."


Stroški intervencij med 17. in 25. julijem še niso znani


Za neurja, ki so med 17. in 25. julijem divjala osem dni, pa občine intervencijske stroške še zbirajo. Medved je za primerjavo navedel majska neurja, v katerih je bilo na severovzhodu države prizadetih približno 60 občin, škode pa za 50 milijonov evrov.


Iz posameznih občin že zdaj prihajajo podatki o večmilijonski škodi, po oceni Medveda bodo skupni podatki o škodi "gromozanski". "Državni proračun bo seveda moral deloma to tudi pokriti, ob občinskih proračunih, seveda," je dejal.


Ravno ko bodo znani prvi podatki, bodo poslanci takoj po počitnicah predvidoma odločali tudi o spremembah zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki bi občinam omogočil do 20-odstotno predplačilo na podlagi sanacijskega načrta, je za Prvi poročala Erna Strniša.


Uprava za zaščito in reševanje je predstavila tudi specialno vozilo za prihodnje intervencije. Takšnih vozil bo v Sloveniji kmalu 40, razporedili pa jih bodo po občinah. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

 

Tisoč klicev na številko 112


Behin je dodal, da so v teh osemdnevnih neurjih v najbolj kritičnih urah zaznali več kot tisoč klicev na številko 112, kolikor jih sicer imajo v normalnih dneh na dan. V aplikaciji uprave Spin so zaznali 9000 različnih dogodkov, to število pa bo naraslo še za približno 20 odstotkov, saj ekipe med številnimi intervencijami niso uspele zapisati vsega. V večjem obsegu je bilo poškodovanih 2000 stanovanjskih objektov, 400 kmetijskih objektov in več kot 150 industrijskih oz. gospodarskih objektov.


V tem času je v intervencijah sodelovalo 2000 gasilskih enot in 200 enot civilne zaščite, skupno sodelujočih na julijskih poplavah pa je bilo 13.000 gasilcev oz. skupno 16.000 ljudi, ki so pomagali pri intervencijah in odpravi posledic.


Skupaj je bilo zaradi neprimernosti bivanja iz domov evakuiranih 50 družin, približno 15 družinam je uprava kot začasna prebivališča priskrbela bivalne zabojnike. Nekatere družine bodo začasna prebivališča zaradi obsežnosti škode na domovih potrebovale več mesecev.


"Če to primerjamo z lansko največjo katastrofo, požari v naravnem okolju na Primorskem, lahko ugotovimo, da smo vsaj v obsegu takih razsežnosti, če ne še nekoliko večjih, pa tudi časovno obdobje je zelo primerljivo," je dodal Behin.


VIDEO:

https://365.rtvslo.si/arhiv/dnevnik/174976488


Civilna zaščita, vojska in gasilci še vedno odpravljajo posledice vremenskih ujm

 

Odprava posledic še poteka


Odprava posledic neurij še vedno poteka. V Vojniku, Šentjurju in Čepovanu so še vedno na delu gasilci, civilna zaščita in druge enote zaščite. V Čepovanu pri sanaciji še vedno pomaga tudi 30 pripadnikov Slovenske vojske in tako bo vse do začetka prihodnjega tedna. "Če bo treba, seveda, pa še dlje," je dejal Medved in spomnil, da so ta mesec na vladi začeli postopke za spremembo zakonodaje, "da bi država v takih primerih lahko pomagala čim prej".


Usklajevanje besedila sprememb zakona poteka, v prihodnjem tednu bodo skupaj z ministrstvom za naravne vire in prostor sklicali sestanek s predstavniki občinskih združenj, "da preletimo, kakšne so predvidene rešitve".


VIDEO:

https://365.rtvslo.si/arhiv/dnevnik/174976489


Razdejanje v Čepovanu pri Novi Gorici

 

Pirc Musar v Vojniku poudarila pomen medsosedske solidarnosti


Predsednica države Nataša Pirc Musar je obiskala občino Vojnik in si ogledala posledice neurij. Sešla se je s tamkajšnjim županom in predstavniki gasilcev ter civilne zaščite, na terenu pa so si ogledali še zelo vidne poškodbe tako na 20 kilometrih cest, hudournikih in objektih ter poljščinah. Poškodovanih je 250 hiš ali gospodarskih poslopij, sprožilo se je 20 plazov, tako da hitijo z obnovo. Po ocenah je za približno 300.000 evrov stroškov za intervencijska sredstva v občini, škode pa bo za več milijonov evrov.


Nataša Pirc Musar med ogledom škode v občini Vojnik. Foto: Nebojša Tejić/STA

 

"Čeprav so za nami težki dnevi, dobim dodatno energijo za delo, ko vidim, kako ljudje po neurjih pomagajo drug drugemu. Seveda bo potrebna tudi pomoč države, o tem sva se pred dnevi na srečanju pogovarjala s predsednikom vlade, in zagotovim lahko, da delajo vse, da bo pomoč prišla hitreje, kot je do zdaj. Poudarjam pa, da podobna neurja žal postajajo realnost, zato bomo morali spremeniti način razmišljanja in svoj odnos do narave," je dejala Pirc Musar in se zahvalila gasilcem, pripadnikom Slovenske vojske, civilne zaščite, policije, županjam in županom ter vsem, ki pomagajo pri odpravljanju posledic naravnih ujm.


VIDEO:

https://365.rtvslo.si/arhiv/dnevnik/174976490

Predsednica Pirc Musar v Vojniku

 

Vozila z opremo za čiščenje hiš in visokotlačnimi črpalkami


Medved in Behin sta predstavila tudi specializirano vozilo z vso opremo, ki je namenjeno odpravi posledic hudih neurij. Slovenija je nabavila 40 vozil in 164 zabojnikov, ki so opremljeni z visokotlačnimi črpalkami, opremo za čiščenje hiš, pranje ulic, agregati in podobno. Uporabljajo se lahko tudi za transport in kot gasilsko vozilo, je pojasnil Behin.


Vozila z zabojniki so skupaj z opremo stala 32 milijonov evrov, od tega je 24 milijonov evrov evropskih sredstev, osem milijonov evrov pa je vložek Slovenije. "To je daleč največji vložek v zaščito in reševanje v slovenski zgodovini in prepričani smo, da je tudi najboljši odgovor v primeru priprave na podnebno pogojene nesreče," je še dodal.


Oprema bo dokončno v funkciji v prvi polovici leta 2024, razdeljena pa bo med 35 lokacij po Sloveniji. "Gre za povsem nov koncept odziva zaščite in reševanja, kjer ustanavljamo tako imenovane lokalno-regionalne enote," je pojasnil Behin. Vsaka občina, ki bo imela takšno vozilo, bo zagotovila enoto 20 pripadnikov civilne zaščite, ki bodo posebej usposobljeni za delo s temi vozili. "Glede na to, da smo eni prvih uporabnikov teh sredstev, Slovenija zagotovo orje ledino tudi v evropskem merilu," je še dodal.


Krovci imajo polne roke dela


Krovci in steklarji so v krajih na Goriškem, kjer so posledice neurja najhujše, med najbolj iskanimi obrtniki. Tudi steklarji imajo več kot stoodstotno povečano povpraševanje. Popravilo strehe, sploh če je v celoti uničena, ni majhen strošek. Še zlasti za tiste, ki hiše nimajo zavarovane, je za Prvi poročala Nataša Uršič.


Tako steklarji kot krovci se spoprijemajo z veliko dilemo, kje naj se najprej lotijo dela?

Siniša Lozar iz Grgarja ima v podjetju zaposlenih šest krovcev. Zdaj bi jih potreboval najmanj 15. Ne ve, ali bi dobil dva. Po neurju je zasut s klici. "Težava je, ker se moraš odločiti, komu najprej pomagati. Trenutno imamo štiri strehe, ki imajo samo najlon nad glavo. Zdaj se moramo odločiti, kateremu prvemu narediti," je povedal.


Kako se boste odločili? "Za tistega, kjer je najmanj dela, ker bomo najhitreje pri drugem. Bojim se, da bo še veliko klicev," je odgovoril Lozar.


Gradbeno podjetje Rajka Lasiča iz Renč je po neurju klicalo 50 ljudi, ki bi takoj potrebovali popravilo strehe. "Za manjša popravila bomo verjetno morali prekiniti drugo delo in sanirati, reševati te najnujnejše primere. Kjer so večje škode, bo treba kar počakati. Ker smo celotno leto že zasedeni in moramo najprej narediti dela, ki so že sprejeta, in pogodbe podpisane," je pojasnil.


Preobremenjeni tudi steklarji


V najbolj prizadetih občinah na Goriškem se je med neurjem razbilo tudi veliko oken, zlasti strešnih. V steklarstvu Nemec iz Bilj dnevno sprejmejo do 60 telefonskih klicev. "Ogromno dela je, vse je razbito. Ljudje bodo morali počakati. Ni druge," so sporočili.


Popravila strehe ali oken si ne morejo vsi privoščiti, še opozori Lozar. "Ljudje imajo zavarovane objekte, so pa ljudje, ki jih nimajo. Škoda znaša od 10 do 20 tisoč evrov. Ne predstavljam si, kako bodo ljudje to brez zavarovanja plačali," je poudaril.


Težava je zlasti v tistih hišah, kjer pod poškodovano streho živijo upokojenci z minimalno pokojnino in brez prihrankov.


Humanitarno društvo StanislaV
STANISLAV VALENTINČIČ

About

Dobrodošli v skupini! Lahko se povežete z drugimi člani, pre...
bottom of page