top of page

Varstvo okolja in ohranjevanje narave

Public·10 Skupina

'Zelo hitro bomo morali spremeniti način življenja. To ni grožnja, ampak izziv'


Ljubljana, 26.04.2023

AVTOR

24UR ZVEČER


Vsako leto v tem času, okoli dneva Zemlje, se človeštvo sprašuje, v kakšnem stanju je naš planet, koliko škode smo mu naredili s svojo dejavnostjo in posledično, kakšna prihodnost nas čaka. Tudi letos novice niso dobre, Slovenija je denimo že dosegla t. i. dan ekološkega dolga, dan, do katerega smo porabili vse naravne vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu.


ttps://wwwh.24ur.com/video/62944525


Če bi torej vsi na svetu živeli tako kot mi, Slovenci, bi potrebovali kar tri zemlje in pol za vzdržno življenje, težava pa je, da praktično v nobeni državi na svetu, niti v tistih najrevnejših, ne porabijo manj virov, kot jih je narava sposobna tekoče obnavljati. Vsi to vemo, vsi na to občasno opozarjamo, toda karavana gre vedno znova dalje, neposredno proti propadu.


Kako torej preprečiti črn scenarij? Planeta B namreč nimamo, pravi znanstvenik, zaslužni profesor dr. Dušan Plut, ki se je z varovanjem okolja v teoriji in praksi – tudi kot aktivist – ukvarjal vse življenje. Ravnokar je izdal izjemno obsežno znanstveno monografijo na to temo: Ekosistemska družbena ureditev.


"Problem je v tem, ker so določeni lobiji vezani na sedanji sistem, zato se bodo maksimalno trudili, da bi nas prepričali, da spremembe niso mogoče, saj bi bili prizadeti njihovi dobički," pravi dr. Plut.


'Znak za alarm'


Kako hudo je po njegovem mnenju bolan planet Zemlja? "Človeška vrsta je postala največja geološka sila, ki spreminja naš planet." In tega dejstva se še ne zavedamo: "Na eni strani izčrpavamo planet, na drugi pa obremenjujemo posamezne sestavine našega planetarnega ekosistema, v tem trenutku predvsem ozračje." Če to seštejemo, je to znak za alarm, opozarja: "Zelo hitro bomo morali spremeniti naš način življenja, to ni grožnja, ampak izziv."


Problemi se nam zdijo še vedno zelo oddaljeni, a temu že zdavnaj ni več tako: "Še vedno mislimo, da krčenje tropskega gozda v Amazoniji ni naš problem. Da taljenje ledu okoli Antarktike ni naš problem. Še vedno mislimo, da to niso naš vsakdanji problemi, pa že segajo v praktično vse pore našega življenja." Temeljna napaka je v tem, da smo celoten sistem blagostanja gradili na modelu rasti: "Povečevali smo porabo surovin, energije, pozidavali smo prostor in na ta način ustvarjali dodano vrednost."


Pa je možno dobro živeti znotraj okoljskih meja?


Kot zagotavlja Plut, je to možno, saj to že potrjujejo številne raziskave. Problem je v tem, ker so določeni lobiji vezani na sedanji sistem, zato se bodo maksimalno trudili, da bi nas prepričali, da spremembe niso mogoče, saj bi bili prizadeti njihovi dobički, pravi dr. Plut. "Drugi znanstveniki pa dokazujejo, da je zmožno zmerno materialno blagostanje za vseh osem milijard prebivalcev, ni pa več mogoča luksuzna prekomerna potrošnja. In tu se na eni strani srečuje interes kapitala, na drugi strani pa interes navadnih državljanov in drugih zemeljskih vrst, ki imajo tudi pravico živeti na Zemlji."


Slovenija ima veliko priložnost v tej revoluciji, je prepričan dr. Plut: "Smo trajnostni, sonaravni, imamo mavrico obnovljivih virov, zdravo bivalno okolje, lesno biomaso, vodne vire, izobraženo prebivalstvo, visoko raven blagostanja. Imamo vse možnosti."

Alan Perry Slovenija
Humanitarno društvo StanislaV
STANISLAV VALENTINČIČ

About

Dobrodošli v skupini! Lahko se povežete z drugimi člani, pre...
bottom of page