Salonit ne izvaja stalnih meritev temperature med sosežigom odpadkov Novi očitki civilne družbe na račun Salonita Anhovo
12. maj 2023 ob 13:54
Zadnji poseg: 12. maj 2023 ob 14:07
MMC RTV SLO, STA
Društvo Eko Anhovo in dolina Soče je na inšpektorat za okolje in prostor podalo prijavo suma kršitve okoljevarstvenega dovoljenja, saj menijo, da Salonit ne zagotavlja ustreznih meritev temperature sosežiga.
Foto: Salonit Anhovo
Mateja Sattler iz omenjenega društva je na novinarski konferenci v Ljubljani spomnila, da že dlje časa spremljajo delovanje cementarne in vsako leto od Agencije RS za okolje (Arso) pridobivajo okoljske podatke, ki jih je Salonit dolžen poročati.
Ugotovili so, da za vsaj enega od parametrov, za katerega bi morali v Salonitu skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem iz 2007 izvajati trajne meritve, teh ne izvaja. To je trajno merjenje temperature na reprezentativni točki.
Manuela Korečič iz Civilne iniciative Danes je pojasnila, da pri nepravilnem in nenadzorovanem sosežigu odpadkov lahko nastane veliko strupenih plinov in snovi, zato je skladno s strokovnimi dognanji v uredbi o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig zapisano, da morajo biti ti plini vsaj dve sekundi segreti na vsaj 850 stopinj Celzija, temperaturo pa je treba stalno spremljati. Če toksini ne razpadejo, je namreč še posebej pri dolgotrajni izpostavljenosti zelo visoko tveganje za razne hude motnje in kronična bolezenska stanja.
Na Društvu Eko Anhovo in dolina Soče so od Arsa zahtevali podatke o teh meritvah temperature za obdobje od 2018 do 2022. Od agencije so po besedah Mateje Sattler prejeli odgovor, da teh podatkov še niso prejeli. Zanje naj bi na agenciji podjetje zaprosili, od njih pa naj bi prejeli obljubo, da jih pripravljajo in da jih bodo poslali takoj, ko jih pripravijo.
Po mnenju društva je to kršitev okoljevarstvenega dovoljenja, zato so na inšpektorat podali prijavo in o tem obvestili Arso in pristojno ministrstvo ter občino Kanal ob Soči. Od njih pričakujejo odgovor.
Cementarna sežiga smeti brez ustreznega nadzora?
"Očitno je, da cementarna sežiga smeti brez ustreznega nadzora. Mi smo šokirani, kako se lahko to dovoljuje, še posebej v tako zdravstveno obremenjenem okolju s toliko rakavih obolenj. Srčno upamo, da se bodo ustanove odzvale," je podčrtala Korečič.
Sattler je opomnila, da civilna družba že več let opozarja na diskriminatornost zakonodaje, ki cementarnam omogoča sosežig odpadkov pod bistveno milejšimi okoljskimi standardi in ob bistveno manjšem nadzoru, kot to velja za specializirane sežigalnice odpadkov. Zdaj pa ugotavljajo, da Arso kot organ nadzora v primeru anhovske cementarne kot največje naprave za sosežig odpadkov v državi še tega nadzora ne opravlja v celoti.
"Nedopustno je, da mora kljub neprestanemu opozarjanju civilne družbe, zdravnikov, prebivalcev osrednjega Posočja, številnih posameznikov, v zadnjem času tudi občine na posledice sosežiga velikih količin odpadkov in vplivov na okolje na nepravilnosti opozarjati in jih ugotavljati civilna družba, saj so uradni organi v tej točki povsem odpovedali," je bila jasna.
"Nerazumljivo je, da eden največjih tovrstnih obratov v Sloveniji ne zagotavlja obveznosti, ki je jasno zapisana v okoljevarstvenem dovoljenju, pristojni organi pa na podlagi pridobljenih informacij in letnih poročil tega niso ugotovili zadnja štiri leta," jo je dopolnil Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja.
Na neučinkovitost državnega nadzora po njegovih besedah opozarjajo že več kot desetletje. Sprašujejo se, zakaj se na tem področju še vedno ne naredi povsem ničesar, zakaj sistem še vedno omogoča neposredno finančno odvisnost izvajalca meritev od lastnika same naprave, zakaj je upravljavec naprave prvi obveščen o meritvah izpustov in šele potem pristojni državni organ, zakaj trajne meritve niso digitalno dostopne v živo in zakaj inšpekcijske službe že več kot 15 let opozarjajo na pomanjkanje kadrov in neučinkovito zakonodajo, pa se ne zgodi popolnoma nič.
Zdravo okolje je človekova pravica
Pri tem je izpostavil 72. člen ustave, ki določa pravico do zdravega življenjskega okolja, in 70a člen, ki opredeljuje pravico do čiste pitne vode. O povezanosti zaščite okolja in ustavnih ter človekovih pravic je govorila Metka Naglič iz Amnesty International Slovenija.
"Govoriti o predpisih, meritvah in obveznostih lahko komu zveni suhoparno. A treba je pogledati bistvo, in to je, da gre za vprašanje človekovih pravic. Te so namenjene zaščiti ljudi in njihovega dostojanstva," je povedala.
Varno, čisto in zdravo okolje je po njenem prepričanju nujno za uživanje cele vrste drugih pravic na vrhu s pravico do zdravja in življenja. Da lahko zdravo okolje vzpostavimo in ščitimo, pa so pomembne človekove pravice do verodostojnih informacij, transparentnosti in participacije v javnem življenju.
Človekove pravice so, tako Naglič, dolžne zagotavljati oblasti, vlada in njeni organi. "V 2023 je absolutno nesporno, da so človekove pravice dolžna zagotavljati tudi podjetja," je dejala.
"Da je od tega, v kateri občini živiš, odvisno to, kako čist zrak dihaš in ali bo od tega ogroženo tvoje zdravje in morda celo življenje, je nedopustno. Nedopustno je tudi, da mora lokalna skupnost ta boj biti sama," je zatrdila in povabila k podpisu peticije, v kateri civilna družba vlado poziva, naj se v zakonodaji takoj izenači mejne vrednosti za sežig in sosežig odpadkov, uvede strožji nadzor in zagotovi trajno merjenje težkih kovin.